Prireditev ob kulturnem prazniku, v petek, 7. 2. 2020 ob 18.00, KKC Dolenjske Toplice

V veliki dvorani domačega Kulturno kongresnega centra je bil na predvečer kulturnega praznika polni dvorani predstavljen zanimiv kulturni program, ki je potekal z osnovnim naslovom S kulturo iz preteklosti v prihodnost in podnaslovom Šege in navade.

Slavnostna govornica je bila ravnateljica domače Osnovne šole, prof., Andreja Koščak. Povabljeni osrednji sogovornik v intervjuju pa je bil etnolog in kulturni antropolog dr. Tomaž Simetinger. Z njim je voditeljica in povezovalka programa Brigita Zupančič-Tisovec najprej spregovorila o nesnovni kulturni dediščini, kasneje pa pogovor zožila in usmerila na današnje šega in navade. Gost je izpostavil, da je naše razumevanje navad in šeg pogosto romantično obarvano in da so to vse veščine in znanja, ki se prenašajo iz roda v rod: ne le navade ob praznikih ali v poteku leta, temveč tudi znanja, ki so potrebna za naše preživetje (navedel je primer beračenja in brezdomstva na eni strani in primer bankirstva na drugi). Čisto ob koncu sta se dotaknila še Registra nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji in Slovenije na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine.

Govorni del je prepletal in bogatil pester program, v katerem so nastopili: Marko Jenič, prof. na GŠ Emila Adamiča; Otroški pevski zbor Osnovne šole DT z zborovodjo in pianistom, prof. Robertom Kohkom; Folklorna skupina Oš Dolenjske Toplice, ki jo je vodila prof. Miroslava Hrovat in na klavirski harmoniki spremljal prof. Robert Kohek; Ljudske pevke Rožce pod vodstvom Jožice Kotar; Folklorniki Kočevarske folklorne skupine Društva Kočevarjev – staroselcev; Mladi gledališčniki s kratko igro Brbuč, pod mentorstvom mag. Urške Bučar in vzgojiteljice Darje Mrvar; učenci Glasbene šole Emila Adamiča; člani likovne sekcije KUD Dolenjske Toplice (predstavitev razstave je napisal mentor Jože Kumer) in čisto za konec MePZ KUD DT, ki ga vodi zborovodja Boštjan Tisovec.

Prešeren je med drugim zapisal: »Dolgost življenja našega je kratka« in čisto ob koncu te pesnitve: »Memento mori«. Človek je umrljiv in končnost neizbežna. Iz roda v rod pa prenašamo naša znanja, vedenja, naše šege in navade, puščamo svoje sledi in jih posredujemo našim zanamcem. Svoje prednike srečujemo na vsakem koraku in prav njim in njihovim šegam in navadam smo lahko hvaležni, da smo lahko pognali globoke korenine, da se zavedamo svojega jezika, smo ponosni na domač kraj in domače šege in tako lažje kljubujemo viharjem sodobnega časa.

V spomin na Prešerna in njegovo delo, pa tudi vse ostale kulturne ustvarjalce smo obeležili kulturni dan.

Brigita Zupančič-Tisovec

Ta vnos je bil objavljen v 2020. Zaznamek za trajno povezavo.